DZ sprejel zakon o razglasitvi zaščitne cone

Ljubljana - Poslanke in poslanci so v nadaljevanju rednega septembrskega zasedanja pozno popoldne sprejeli zakon o razglasitvi zaščitne ekološke cone in epikontinentalnem pasu po nujnem postopku. Že pred tem je DZ potrdil tudi zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki bo omogočil delitev Slovenije na razvojne in kohezijske regije.

Od 64 navzočih poslancev jih je zakon podprlo 62, eden je bil proti. Pred tem so vse poslanske skupine napovedale soglasno podporo zakonu, le LDS je napovedala večinsko. Da zakona ne bosta podprla, sta napovedala Aurelio Juri (SD) in Jožef Školč (LDS), od katerih pa se je nato Juri vzdržal glasovanja. Školč je dejal, da zakona ne bo podprl, ker ne rešuje problemov s Hrvaško, niti ekoloških problemov, ne rešuje pa niti vprašanja meja epikontinentalnega pasu, saj ni jasno, kje je in kakšen je po obsegu ter kako bo Slovenija na njem izvajala suverenost. Po Jurijevem mnenju zakon na območju ureja stanje le virtualno, pa tudi, da ne bo preprečil dodatnega slabšanja razmer na meji s Hrvaško.

Sprejetje zakona nam zagotavlja enakopraven status do jadranskih sosed

Minister za okolje in prostor Janez Podobnik je pred tem v predstavitvi okoljskih vidikov predloga zakona poudaril, da si bo s sprejemom zakona Slovenija kot obalna država zagotovila enakopraven status do jadranskih sosed, zlasti Italije in Hrvaške, s katerima si deli morski ekosistem severnega Jadrana. Poudaril je, da Slovenija z zakonom izvaja pravice, ki jih ima po konvenciji ZN o pomorskem in mednarodnem pravu iz leta 1982, kot tudi možnosti, ki jih ima po mednarodnem običajnem pravu.

Slovenija s predlogom potrjuje pravni status, ki ga je imela nekdanja SFRJ z Italijo o razmejitvi epikontinentalnega pasu med državama, in pogodbo med SFRJ in Italijo iz Osima, je še povedal. Z njim ima Slovenija enake možnosti v zvezi z rabo epikontinentalnega pasu kot Italija in Hrvaška. Predlog zakona tudi upošteva cilje zmanjševanja pritiskov in vplivov na morski ekosistem.

Zunanji minister Dimitrij Rupel, ki je predstavil mednarodnopravne vidike predloga zakona, je poslance prav tako pozval k podpori zakona in poudaril, da je osnovni cilj zakona zaščita suverenih pravic Slovenije na odprtem morju. Izhodišče za zaščito suverenih pravic predstavlja teritorialni izhod na odprto morje. Pri tem je spomnil, da je hrvaški pravni strokovnjak Vladimir Ibler nedavno dejal, da ima Slovenija izhod na odprto morje, ne pa tudi teritorialnega stika z njim.
minister je še poudaril, da v resnici ne vemo, "kateri del morja je hrvaški in kateri slovenski in da se je treba o tem sporazumeti".

Rupel: Po nostrifikaciji, nas čakajo pogajanja z Italijo in Hrvaško

Po sprejetju v DZ, bo treba zakon najprej notificirati pri generalnem sekretarju ZN. V nadaljevanju pa Slovenijo v skladu s 5. členom zakona, ki določa, da bo dokončna zunanja meja zaščitne ekološke cone določena z mednarodnimi sporazumi s sosednjimi državami, čakajo pogajanja z Italijo in Hrvaško, je dejal Rupel. Do sklenitve pa bo veljala začasna meja cone, kot je zapisana v predlogu.

Sprejet tudi zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja

Po skoraj sedmih urah razprave pa je DZ s 44 glasovi za in 16 proti po nujnem postopku sprejel predlog zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki bo omogočil delitev Slovenije na razvojne in kohezijske regije.

Medtem ko je vlada v osnutku zakona predvidela, da se odločitev o številu kohezijskih regij zaradi negotovosti izida pogajanj o novi finančni perspektivi EU v obdobju 2007-2013 določi naknadno z uredbo, pa je nameravala razvojne regije oblikovati iz sedanjih 12 statističnih regij. Na predlog poslanskih skupin SDS, NSi, SLS in DeSUS pa je DZ danes sprejel dopolnilo, da se tudi število teh regij, ki bodo osnova za oblikovanje pokrajin, določi naknadno na predlog vlade in se ne veže na število sedanjih statističnih regij.

LDS: Zakon nima nobene vsebine

V poslanski skupini LDS so ocenili, da zakon s tem, ko tudi za razvojne regije predvideva določitev šele naknadno z vladno uredbo, nima nobene vsebine. "Vlada se je z njim zaletela in zlorabila dogovor predsednikov parlamentarnih strank ter si vzela vsa pooblastila za odločanje o številu bodočih pokrajin," je opozoril poslanec LDS Milan M. Cvikl. Zavrnitev dopolnila LDS je bila po mnenju Cvete Zalokar Oražem "eklatantna kršitev tega dogovora, ki je tako huda, da zaradi tega vlada v celoti vse zadeve, povezane s skladnim regionalnih razvojem, odslej vodi sama".

Poslanska skupina LDS je namreč predlagala, da bi se v zakon zapisalo, da je Slovenija razdeljena na 14 razvojnih regij, vendar je večina dopolnilo zavrnila.

Rupar: Z razporeditvijo občin v 14 regij bi onemogočili voljo ljudi

Nasprotno je Pavel Rupar (SDS) ocenil, da bi z razporeditvijo občin v 14 regij onemogočili voljo ljudi. Po njegovem mnenju bi se morala vlada o številu razvojnih regij pogajati sama in morebiti v Bruslju doseči razdelitev Slovenije v še večje število razvojnih regij.

Glede števila kohezijskih regij so se poslanci in poslanke večinoma strinjali, da se to določi naknadno z uredbo vlade. Temu je nasprotovala poslanska skupina SNS, ki je zahtevala, da o tem vprašanju odloči DZ, in sicer s sprejemom posebnega zakona o teritorialni členitvi ozemlja države na ravni NUTS 2. Dopolnilo ni bilo deležno podpore večine.

Slovenija naj vztraja pri delitvi na tri kohezijske regije

Poslanci in poslanke so se večinoma strinjali, da bi morala Slovenija v pogajanjih z EU vztrajati pri delitvi na tri kohezijske regije. Po navedbah Marka Pavlihe (LDS) bi v nasprotnem primeru Slovenija izgubila približno 100 milijard tolarjev. Glede pogoja o številu prebivalcev v regiji pa je Pavliha poudaril, da "prevečkrat pozabljamo, da je med 250 regijami v Evropi kar 56 izjem in od teh jih kar 26 regij vsebuje manj kot 400.000 prebivalcev".

V primeru delitve Slovenije na tri regije bi osrednja ljubljanska regija po mnenju poslanskega kluba LDS lahko črpala sredstva zlasti za npr. razvoj prometnih koridorjev, zahodna in vzhodna Slovenija pa za kohezijske projekte.

DZ sprejel še tri vladne zakone

Pred koncem septembrskega zasedanja je DZ sprejel zakon o veterinarskih merilih skladnosti, s katerimi se odpravljajo zdravstvena spričevala za promet z živalmi. DZ je sprejel zakon o nagradah in priznanjih za izjemne dosežke v raziskovalni in razvojni dejavnosti, ki vpeljuje nova Puhova priznanja za področje izumov. Sprejel je tudi novelo zakona o državni upravi, s katero bo vlada imela podlago za pooblaščanje direktorjev direktoratov po ministrstvih za predstavljanje njenih stališč v DZ. (STA)